



Vzhodna Afrika ali tudi Afriški rog je geografska regija v Afriki, ki leži vzhodno od kotline reke Kongo in obsega države Kenija, Tanzanija in Uganda, po nekaterih kriterijih klasifikacije (ki so lahko bodisi geografski, bodisi geopolitični) pa tudi Burundi in Ruando, Mozambik, Džibuti, Eritrejo, Etiopijo in Somalijo ter Sudan. Gorovja Vzhodne Afrike so Ras Dašan (4620 m), Batu (4307 m), Nyiru (2805 m), Moroto (3084 m), Elgon (4321 m), Mt. Kenya (5199 m) in Ruvenzori (5109 m). Zaradi visoke lege je … Beri naprej
Zahodna Afrika je regija na zahodu afriške celine ter v splošnem pojmovanju obsega države Benin, Burkino Faso, Gambijo, Gano, Gvinejo, Gvinejo Bissau, Kamerun, Liberijo, Mali, Niger, Nigerijo, Senegal, Sierra Leone, Slonokoščeno obalo in Togo. Zaradi relativnosti geografskih definicij se pogojno v to območje vključujejo še Čad, Ekvatorialna Gvineja, Gabon, Mavretanija, São Tomé in Príncipe, Zahodna Sahara ter Zelenortski otoki. Območje zahodne Afrike se povečini nahaja v jugozahodnem delu razširjenega … Beri naprej
Južna Afrika je najjužnejša regija Afrike. Je del podsaharske Afrike in ima nejasno mejo proti severu. Obstajajo različne geografske in geopolitične opredelitve regije Južna Afrika. Zavzema območje južno od Kongovske kotline in Jezerskega višavja, sega v subtropski pas. Na jugu uspevajo mediteranske rastline, zato je tu sredozemsko podnebje. Proti notranjosti … Beri naprej
Severna Afrika Države: Alžirija, Egipt, Libija, Mavretanija, Maroko, Sudan, Tunizija in Zahodna Sahara. V regijo so včasih vključene tudi nekatere druge države: Azorski otoki, Eritreja, Etiopija, Kanarski otoki in Madeira, a si ne delijo iste kulture z značilnimi državami regije. Del severne Afrike je Magreb, ki ga tvorijo Maroko, Alžirija, Tunizija in zahodni del Libije. Z izjemo Libije … Beri naprej
Puščave se širijo na območjih stalno suhega in vročega zraka, v bližini obeh povratnikov. Tu je premalo padavin, da bi uspevalo katero koli rastje, razen kakšni grmički in kaktusi. Med puščavami pa so tudi redke oaze. Puščave niso primerne za … Beri naprej
Savane ležijo med pasom tropskega deževnega gozdu in pasom pol-puščavskega rastlinstva. Če je savana blizu deževnega gozdu je njeno rastje bujno, ko pa se oddaljuje od deževnega gozdu pa je njeno rastje vse bolj osiromašeno. Tu lahko opazimo zebre, žirafe, … Beri naprej
Največ tropskega deževnega gozda je v Kongovski kotlini in ob Gvinejskem zalivu. Tu uspeva bujno rastlinstvo in veliko drevesnih vrst. To je posledica velike vlažnosti, pogostih padavin in visokih temperatur. Veliko rastlin iz deževnega gozdu so uporabljali za izdelavo zdravil. … Beri naprej
To podnebje pa leži med ekvatorjem in povratnikom. V enem letu se izmenjata sušna in deževna doba. V deževni dobi uspeva visoko travnata stepa, v sušni dobi pa nizko travnata stepa. Tu opazimo tudi veliko različnih živalskih vrst.
To podnebje se pojavlja ob ekvatorju. Je zaradi pogostih padavin, visoke temperature in hkrati je stalno vlažno, zato je to območje redko poseljeno. Tu uspeva Tropski deževni gozd.